Učitelji
PETER SKUBER
Je eden prvih ljubljanskih plesalcev tanga in med ustanovitelji Kulturno-umetniškega društva Tango.si. Tango pleše že 23 let, od leta 1999. Za Tango.si je vodil veliko začetnih in nadaljevalnih tečajev in organiziral delavnice z učitelji iz Argentine, kamor je po znanje in izkušnje večkrat potoval tudi sam. Kot velikega ljubitelja in poznavalca tango glasbe, ga boste na milongah redno srečevali za DJ pultom.
SANJA ZALAR GOSTIMIROVIĆ
Foto: Petar Pavlov
PIA TACAR
“Pred kratkim sem med starimi zvezki našla list papirja, na katerega sem pred 15 leti napisala seznam stvari, ki bi jih rada v življenju dosegla. Popolnoma sem pozabila, da sem ta seznam kadarkoli napisala. Ena izmed želja je bila ta, da bom nekoč plesala argentinski tango. In tako se je zgodilo. Plešem od leta 2013, obiskujem mednarodne dogodke, učim se z vrhunskimi učitelji tako v Evropi kot tudi v Argentini.
Tango je čudovit ples, ki mi ponuja neštete izzive tako glede ozaveščenosti telesa in gibanja kot tudi prostor za spoznavanje sebe. Tista zasvojljiva začimba tanga je zame komunikacija. Ko se srci odpreta, se sporazumeta brez besed. Vse izgine, ostane ena sama magičnost.“

Marko si je prvi tango CD kupil še kot gimnazijec – na poti iz šole, v edini ptujski trgovini z glasbo. Glasba mu je bila tako všeč, da ga je čez slabo desetletje prijatelj, seveda pod pretvezo, da ne bo treba plesati, nekako zvabil na predstavitveni tečaj argentinskega tanga.
Pred nekaj leti je preštel, da je okusil več kot 30 različnih učiteljskih parov, a se od leta 2016 uči skoraj izključno pri Sari Grdan in Ivanu Terrazasu. V argentinskem tangu išče ravnotežje harmonije in živalskosti. Je samooklican borec proti stereotipom v tangu.
Foto: Monika Ufnal
ZORAN BRAJKOVIĆ
“Tango sem začel plesati oktobra 2014. Takrat me je prijateljica prosila, da grem z njo na tečaj tanga. Pristal sem in vstopil v svet, ki mi je bil, iz današnje perspektive, usojen. Svet, kjer je vsak ples priložnost za nastanek problema in njegovo reševanje. In ne, to ni problem, ki nam povzroča nelagodje, to je problem, ki nas bogati, dopolnjuje in definira vsako nadaljnje dejanje v najlepšem možnem smislu. Po letu in pol plesa sem se priključil ekipi učiteljev in kot asistent pomagal na tečajih. Nekaj let kasneje sem dobil svoje prve učence v okviru Tango Young v Zagrebu. Kmalu za tem me je služba odpeljala v Bruselj, kjer sem nadaljeval s poučevanjem, prav tako pa sem nadaljeval svoj osebni tango razvoj pri priznanih učiteljih tanga. Življenje pa je postalo bogatejše, ko sem postal oče. Tako sem se vrnil v Zagreb, kjer poučujem redne tečaje v šoli Tango Garden.
Radovednost, natančnost in raziskovanje osnov, iz katerih zgradimo ples – to je moj pristop učenja tanga. Z znanjem, ki sem ga pridobil od svojih prvih učiteljev Oskyja Casasa, Tajane burger-Casas, Zrinka Maloseje, Ane Lavrić in vseh ostalih plesalk, s katerimi sem imel čast sodelovati, plesati in učiti, sem pridobil zaupanje vase, da lahko svojo ljubezen do tanga prenesem na vse, ki si želijo vstopiti v ta čarobni svet.”
MARKO ŠILINGER
Tango sem začel plesati po naključju, prepričala na me je prijateljica, ki je potrebovala plesnega partnerja. Sprva mi sam ples ni bil tako zanimiv. Spomnim se, da mi je bilo kar težko obvladati korake, krmariti med množico na plesišču, skrbeti za objem, še posebej težko pa mi je bilo plesati na glasbo. Pravzaprav sem šele čez leto dni lahko nekaj odplesal v ritmu.
Obvladovanje muzikalnosti sem si zadal kot osebni cilj in se od tega trenutka kontinuirano ukvarjam s to temo. Na vsaki vaji, milongi, maratonu, festivalu, v vsakem koraku in v vsaki pavzi je muzikalnost tista, ki me v tangu žene naprej in ki me vedno vrača nazaj v ta ples. Iz svojega največjega problema sem ustvaril svojo največjo strast.
Čez čas sem začel organizirati milonge in DJ-ati, nekaj časa sem bil tudi soustanovitelj šole tanga, danes, 14 let kasneje, pa enostavno uživam v plesu na milongah in predajam nekaj znanja, ki sem ga nabral skozi leta.
Moja strast v tangu je raziskovanje različnih oblik in izrazov muzikalnosti, povezav med glasbo, objemom, tehniko in figurami ter raziskovanje lastnih meja interpretacijetan. Tango je zame neprestano prepletanje plesa in čustev.
GALINA PRITULA
Tango sem začela plesati leta 2012. To je bil trenutek, ko sem odkrila svet, ki mi je spremenil pogled na ples in odnose med ljudmi. Zame tango ni le gibanje, ampak odraz vlog v odnosih, način, kako se partnerja naučita slišati drug drugega, deliti odgovornost in ustvarjati harmonijo v vsakem koraku. To je ples, v katerem se lahko ženska počuti hkrati nežno in močno, povezava med partnerjema pa postane osnova za skupno ustvarjanje.
Tango je prišel v moje življenje preko sošolke v srednji šoli, skoraj čisto naključno. S svojo večplastnostjo me je očaral že po prvem koraku in kasneje samo še bolj in bolj. Ta ples namreč ponuja neizmerno mero kreativnosti v obliki soustvarjanja med plesalcem in plesalko, ki me je od zmeraj fascinirala. Tango ni le izraz sebe, temveč tudi izraz naju obeh. Asociacije, občutki, glasba, vse se prepleta in soustvarja najin tango, ki je tak točno v tistem trenutku. Ne gre za korake, temveč za povezanost med koraki.
Tango je ples, ki zahteva popolno prisotnost v sedanjem trenutku. Je dialog brez besed, je pot spoznavanja samega sebe.